»Natakar, v moji juhi je muha!« Vic, ki vedno nasmeje. Kaj pa tista o Muji in Hasu? Kdo jih ne pozna? Smešno za zjokat! Zakaj se ne bi smejali? Ni vzroka. Nekaj klikov na dan in nasmeh je tu.

Jože pravi Janezu: »Ti, ki imaš veliko denarja in imaš doma vso najnovejšo tehnologijo, pojdi v trgovino in kupi robota, ki ga še nimaš.« 
Janez: »Pa kaj mi bo ta kup železja, od katerega ni nobene koristi?« 
Jože: »Pojdi, postavi se pred njega in mu postavi tri vprašanja, pa če ti pravilno odgovori ga kupi, če ne pa ne.« 
»Zmenjeno!«
Odšla sta v trgovino in Janez se postavi pred robota, nekaj časa premišljuje potem pa vpraša: »Hej robot, kaj sedaj dela moja žena?«
Robotu se prižgejo lučke, antene mu izskočijo iz glave in zasliši se kovinski glas: »Biip, biip, tvoja žena pomiva posodo, biip, biip!«
Janez steče k telefonu in pokliče ženo: »Živijo žena, kaj počneš?«
Žena odgovori: »Pomivam posodo!«

Janez ves presenečen takoj spet pristopi k robotu in ga vpraša: »Hej robot, kaj sedaj dela moja hčerka?«
Robotu se spet prižgejo lučke, antene mu izskočijo iz glave in spet se zasliši kovinski glas: »Biip, biip – tvoja hčerka se uči matematiko biip, biip!«
Janez spet steče k telefonu in pokliče hčerko: »Živijo hčerka, kaj počneš?«
Hčerka odgovori: »Učim se matematiko, očka.«
Janez še bolj začuden in presenečen spet pristopi k robotu, ga nekaj časa gleda in si misli: »Postavil ti bom še eno vprašanje, pa bomo videli, če te bom kupil ali ne.«

Nekaj časa premišljuje potem pa zopet vpraša: »Hej robot, kaj počne sedaj moj oče?«
Robotu se spet prižgejo lučke, antene mu izskočijo iz glave in zasliši se kovinski zvok: »Biip, biip – tvoj oče orje njivo biip, biip.«
Janez se nasmeje in reče: »Hej robot, pojma nimaš, moj oče je direktor nekega priznanega podjetja in nikakor ne more orati njive.«
Robotu se spet prižgejo lučke, antene mu izskočijo iz glave in še zadnjič se zasliši kovinski zvok:
»Biip, biip – ti nimaš pojma, ker ne veš, kdo je tvoj oče, biip, biip!«

Thank you for rating this article.